APDEJT.si

Zagreb se 31. julija 2025 pripravlja na velik vojaški mimohod v počastitev 30. obletnice vojaško-policijske operacije 'Oluja', dneva zmage in domovinske hvaležnosti ter dneva hrvaških braniteljev. Slovesnost se bo začela ob 17. uri, ko bo predsednik Zoran Milanović odobril začetek mimohoda. Na mimohodu, ki bo potekal po Ulici grada Vukovara, bo sodelovalo okoli 3.400 pripadnikov v več kot 20 postrojih. Pričakuje se, da bo dogodek pritegnil veliko pozornosti, tako domače javnosti kot tujih strokovnjakov, ki bodo spremljali sposobnosti hrvaške vojske, vključno z letali Rafale.

Hrvaška nevladna organizacija Dokumenta je objavila, da je identificirala 2.353 žrtev med in po hrvaški vojaško-policijski operaciji »Oluja« leta 1995. Večino žrtev so predstavljali Srbi in civilisti. Nikola Mokrović, koordinator raziskave, je ob predstavitvi preliminarnih rezultatov raziskave človeških izgub, povezanih z dogodki med in po operaciji »Oluja«, dejal, da so za obdobje od 25. julija 1995 do 14. januarja 2001 evidentirali 2.654 oseb, od katerih je bilo 2.353 identificiranih.

Srpsko narodno vijeće (SNV) bo v nedeljo organiziralo komemoracijo za žrtve in pregnane v operaciji Oluja. Ob tem so objavili izjavo, v kateri med drugim pozivajo k izobraževanju o Neodvisni državi Hrvaški (NDH) v hrvaškem izobraževalnem sistemu in k zagotavljanju življenja brez strahu in sovraštva.

Generalpolkovnik Tihomir Kundid in glavni ravnatelj policije Nikola Milina sta na novinarski konferenci predstavila podrobnosti o vojaškem mimohodu in poudarila, da bo dogodek veličasten. Milina je obiskovalcem priporočal uporabo javnega prevoza, medtem ko je Kundid napovedal, da bo prišlo do spremembe v programu mimohoda, saj določen del ne bo nastopil zaradi varnostnih razlogov. Specifična enota sicer ni bila imenovana, je pa bilo poudarjeno, da general ne more prevzeti tveganja. To je nova informacija, ki dopolnjuje prejšnje poročilo o pripravah na obeležitev 30. obletnice operacije 'Oluja' v Zagrebu in razrešuje dilemo glede sodelovanja nekaterih enot, ki je bila omenjena v prejšnjem povzetku.

Članek obravnava Splitsko deklaracijo, podpisano med Alijo Izetbegovićem in Franjem Tuđmanom, ki naj bi bila ključna za začetek operacije "Oluja". Poudarja, da je bil dokument podpisan po Izetbegovićevi prošnji za pomoč pri ohranitvi bosanskih enklav po množičnem poboju v Srebrenici. Avtor kritizira sedanji molk v Sarajevu o tem zgodovinskem dogodku, saj naj bi ta rušil mit o "agresiji" Hrvaške na Bosno in Hercegovino, medtem ko bi moral biti Splitski deklaraciji, kot uvod v "Oluji", posvečen državni praznik.

Ministrstvo za obrambo Republike Hrvaške (MORH) je objavilo podrobnosti o veliki vojaški paradi, ki bo potekala v Zagrebu 31. julija 2025. Dogodek bo organiziran v Ulici grada Vukovara, na odseku od Avenije Marina Držića do Savske ulice, in bo del praznovanja Dneva zmage in domovinske zahvalnosti, Dneva hrvaških braniteljev ter 30. obletnice vojaško-policijske operacije 'Oluja'. Napovedujejo spektakularen mimohod, ki naj bi bil pomemben dogodek ob obeleževanju obletnice.

Organizacija Documenta je predstavila začetne rezultate raziskave o žrtvah med in po vojaško-policijski operaciji "Oluja". Po njihovih podatkih je bilo identificiranih 2353 vojnih žrtev, med katerimi prevladujejo civilisti srbske narodnosti. Največ prizadetih je bilo v starostni skupini med 36 in 64 let. Izsledki kažejo, da so se zločini med operacijo zagotovo zgodili.

Pred tridesetimi leti se je začela hrvaška vojaško-policijska operacija Oluja, ki je privedla do izselitve več kot 200.000 Srbov iz Hrvaške in končala vojno za neodvisnost države. Hrvaške sile so 4. avgusta 1995 začele napad na okupirana območja, s čimer se je začela ena ključnih in najodmevnejših vojaških akcij v domovinski vojni.

Predsednik Srbskega narodnega sveta (SNV) Boris Milošević je na komemoraciji za civilne žrtve vojne, ubite med in po operaciji "Oluja" v Plavnem in Gruborih pri Kninu, ponovil, da pravica za srbske žrtve še ni dosežena. Poudaril je, da mnogi vedo, kdo so storilci, in s tem živijo.

Predsednik Milanović je po vojaškem mimohodu ob 30. obletnici operacije Oluja poudaril, da je Hrvaška edina, ki ji je resnično mar zanjo, in da slavi svoje zmage. Črnogorski minister za obrambo Dragan Krapović je prepovedal udeležbo predstavnikov svojega ministrstva in vojske na mimohodu v Zagrebu, ker je ocenil, da je tema v Črni gori posebej občutljiva.

V Srbiji so obeležili 30. obletnico hrvaške vojaške operacije "Oluja". Predsednik Srbske napredne stranke Miloš Vučević je v Sremskih Karlovcih poudaril, da se takšni zločini ne smejo nikoli ponoviti. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić pa je v Banstolu obiskal družino Radan, ki je bila izgnana iz Knina. Domačin Rajko je izpostavil, da je krajiška tragedija ogromna.

Pripadniki Sedme gardijske brigade so se ob 30. obletnici operacije Oluja ponovno zbrali na Kninski trdnjavi. Delili so spomine na zahtevno osvajanje trdnjave leta 1995, pri čemer so poudarili, da so se pri postavljanju zastave drug čez drugega vzpenjali. Poudarili so, da jim je bil najlepši trenutek v življenju, ko so skozi Knin šli z zastavo Treće imotske bojne.

Nemški časopis "Berliner cajtung" poroča, da trideset let po operaciji "Oluja" ostaja globok razkol med Hrvaško, ki to operacijo slavi, in Srbijo, ki zaradi nje žaluje. Časopis poudarja, da pogrešajo skupni jezik o preteklosti med državama.

Miroslav Škoro je v Kninu nastopil na proslavi 30. obletnice operacije Oluja in ob tem komentiral izjave o Jugoslaviji. Poudaril je svojo ljubezen do Hrvaške in dejal, da je Jugoslavija mrtva že 35 let. Sočasno je v Srbiji prišlo do ogorčenja zaradi nastopa srbskega raperja na Oluji na Hrvaškem, vendar do nastopa ni prišlo.

V Beogradu so s parastosom v cerkvi Svetega Marka in polaganjem venca v Tašmajdanskem parku obeležili Dan spomina na vse žrtve in pregnane v hrvaški vojaški operaciji "Oluja". Gradonačelnik Beograda, Aleksandar Šapić, je poudaril, da je krščansko praštati, vendar ne smemo pozabiti na zgodovino, da se ne bi ponovila. Mestna uprava Beograda je podprla organizacijo obeležitve.

V Bosanskem Grahovem je bilo oskrunjeno spominsko obeležje hrvaškim braniteljem. Mesto je nedavno gostilo obeležitev 30. obletnice zaustavitve protinapada srbskih sil po operaciji Oluja. Ljubo Ćesić Rojs je dejal, da je Grahovo vedno bilo hrvaško in da bi se, če bi bilo srbsko, imenovalo Pasuljevo.